Bila je tema in dež je lil,
Stala je sama kot da tam nebi bil,
Nebo jokalo z mano je za njo,
Ker vedelo je da je to slovo,

Ona mi je lagala ves 
as,
Se mi smejala, smejala v obraz,
Zavedala se je da me to boli,
Rana na srcu pa še najbolj skeli,

Ko vsako jutro sonce vzhaja,
Misel nate ne odhaja,
utim še praznino za teboj,
Vsak ve
er še 
akam nate,
Zjutraj se prebujam zate,
Rad bi da k meni vrneš se.

Ko šepetala mi je na uho,
Da sem edini edini za njo,
Verjel sem ji da skupaj bova midva,
Ker za ljubezen sta potrebna le dva.

Za vedno sem sedaj pozabil na njo,
Druga mi je podala svojo roko,
Poljubi me še predno se sploh zave,
Da neko
 napisal sem ta refren.

Ko vsako jutro sonce vzhaja,
Misel nate ne odhaja,
utim še praznino za teboj,
Vsak ve
er še 
akam nate,
Zjutraj se prebujam zate,
Rad bi da k meni vrneš se.

Ko vsako jutro sonce vzhaja,
Misel nate ne odhaja,
utim še praznino za teboj,
Vsak ve
er še 
akam nate,
Zjutraj se prebujam zate,
Rad bi da k meni vrneš se.