Pon'deljek je en grozen dan,

 z njim zane se teden dni garanja.

 Takrat, ko sem najbolj zaspan,

 dolnost v slubo me priganja.

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 

 Ko zjutraj ura zazvoni,

 jaz glavo pod odejo skrivam.

 Ko vsa druina mi tei,

 stokam in jih stran odrivam.

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 

 e od nekdaj spremlja me

 vsako jutro to trpljenje.

 In jaz spraujem se: "Ljudje,

 je sploh vredno 'vet takno ivljenje?"

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 

 e penzijo sploh doivi,

 ne misli, da spal bo bajno.

 Takrat z navade se zbudi

 in ponavlja staro lajno:

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 

 Ko zadnji v postli bom leal

 in smrt me tresla bo za ramo,

 "Sam mal poakaj," bom dejal.

 "Le pet minut pa grem v jamo."

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.

 Jaz sem utrujen, e bi spal.

 Le pet minut e pa bom vstal.