Èe boÅ¡ odÅ¡la,

ne misli, da

mi ne bo hudo, zelo hudo.

Èe boÅ¡ odÅ¡la,

ne reci, da

te pozabil bom, kar tako,

Kaj res ne veš,

èe ti od mene greÅ¡,

jaz sploh živeti ne bom veè znal?

Kar sameval bom in žaloval.



Èe boÅ¡ odÅ¡la,

ne reci, da

takoj bom drugo rad imel.

Èe boÅ¡ odÅ¡la,

ne misli, da

ne bom iz dneva v dan trpel.

Veš jaz se trudim bit možat,

vendar imam preveè te rad.

Zelo bom jokal, èe res boÅ¡ odÅ¡la.



"Èe boÅ¡ odÅ¡la,

ne misli, da

mi ne bo hudo," sem ti dejal.

Vseeno pa sva se razšla

in zdaj tako je vse kot sem se bal.

Kjerkoli sem, karkoli že poènem

v mojih mislih si z menoj.

Veš jaz še vedno ves tvoj sem, ves tvoj.



Dolgo, še dolgo se bom spraševal:

"Zakaj le in kdaj sem izgubil te?

Le kaj sem ti storil,

da sem te pregnal?"

Ko za tabo sem vrata zaprl,

je del mene za vedno umrl.



Ko sreèava nekoè, nekoè,

èez mnogo let, tuj se ti bom zdel.

Zato pogledala boÅ¡ proè,

jaz pa v sebi bom zaihtel,

pa si dejal: "Oh, saj je prav.

Spominjaj se me takega,

kot sem bil dokler nisi odšla."