Me prime, da bi jokal, grem v oštarijo,

s prijatli se sreèam, smejim se in pijem,

žalostne misli v štose zavijem

in potlej sem videt zmer dobre volje,

vsi pravjo: "Glej no tega! Tko živet je najbolje."



A mene od znotraj peèe in kolje,

peèe in kolje ta beda, ta beda.

Mene od znotraj peèe in kolje,

ta beda, ta beda - od Å¡nopsa, seveda.

Težko je priznat.

Težko je priznat.



Me prime, dab obupal pa grem na tekmo,

s prijatli se sreèam, navijam in pijem,

žalostne misli v parole zavijem

in potlej sem videt zmer dobre volje,

vsi pravjo: "Glej no tega! Tko živet je najbolje."



A mene od znotraj peèe in kolje,

peèe in kolje ta beda, ta beda.

Mene od znotraj peèe in kolje,

ta beda, ta beda - od tekme, seveda.

Težko je priznat.

Težko je priznat.



Me prime, da bi jokal pa grem na zabavo,

s prijatli se sreèam, pleÅ¡em in pijem,

žalostne misli v ritme zavijem

in potlej sem videt zmer dobre volje,

vsi pravjo: "Glej no tega! Tko živet je najbolje."



A mene od znotraj peèe in kolje,

peèe in kolje ta beda, ta beda.

Mene od znotraj peèe in kolje,

ta beda, ta beda - od muz'ke, seveda.

Težko je priznat.

Težko je priznat.



Ja mene od znotraj peèe in kolje,

peèe in kolje ta beda, ta beda.

Mene od znotraj peèe in kolje,

ta beda, ta beda - od življenja, seveda.

Težko je priznat.

Težko je priznat.

Težko je priznat.

Težko je priznat.