Prizori za zavesami,

ki nudijo zveèer jih okna,

v naši ulici so takšni

kot povsod drugje.



Mož sedi v kuhinji,

prebira èasopis,

sin ob njem uèi se, piÅ¡e

in radira in sprašuje.

Mama živèno kuha, se obrne,

s prstom mu zažuga,

a ob njih družina druga

mirno gleda televizor.

Upokojenca sedita,

ona plete, on posluša radio,

vrti postaje in nenehno z glavo maje.

Poroèila so - kot vedno,

novice slabe ga jezijo,

žena ga pogleda, se nasmehne,

vstane, ga objame.

Majhna družba veseli se

in popiva in prepeva,

a pod njimi dekle uèi se,

dolgo v noè bo luè prižgana.

Mlada dva ljubkujeta se,

vsa ljubezni sta predana,

a nad njima ženska srednjih let

sameva in sanjari.

Stanovanje mlade žene,

ki jo mož pijan pretepa,

a na drugi strani stene,

otroci tiho se igrajo

in v podstrešnem stanovanju

ni luèi, le zvok kitare

pravi nam, da nekaj tare

mladega poeta.



Zunaj se je že stemnilo,

povsod se spuÅ¡èajo rolete

in vsi si le želijo

mirne in spokojne sanje.

Ob stanovanju stanovanje -

majhne kletke brez izhoda,

le ta okna kot oèi

utrujene vsakdanjosti.



Prizori za zavesami,

ki nudijo zveèer jih okna,

v naši ulici so takšni

kot povsod drugje.