Kupil sem si rolico, rolico papirja.

Skozi mesto Å¡el sem z njo, z rolico papirja.

Jo odnesel bom domov, sem si tiho pravil,

na straniÅ¡èni jo pokrov si jo bom nastavil.

Da mi bo prav pr'Å¡la rolica papirja.

Da mi bo prav pr'Å¡la rolica papirja.



A mimo mene je gospa kužka pripeljala

in za njim na cesti sta kupèka dva ostala.

To ni dobro, sem dejal, za sprehajaliÅ¡èe,

hitro kupèka sem pobral, ju nesel na smetiÅ¡èe.

Pa mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.

Pa mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.



Sem naletel na klošarja, se z vincem je nalival.

A neroda Å¡torasta po bradi ga je zlival.

Dal sem listièa mu dva, da se je obrisal,

pa Å¡e za èevlja Å¡vedrasta, da prah si je pobrisal.

Pa mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.

Pa mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.



V parku nekaj se otrok veselo je igralo.

Tekali so naokrog, je iz noskov jim curljalo.

Nemudoma sem tja zavil do prvega fantièka,

jim papirèke razdelil za noske in za lièka.

Pa mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.

Pa mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.



Je na klopci damica milo se jokala,

ker ji druga deklica fanta je speljala.

Dost papirèkov sem ji dal pa ji blo je lažje,

èe si solze briÅ¡eÅ¡ prav, se Å¡minka ne razmaže.

Pa mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.

Pa mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.



In tako mi le Å¡e pet je listièev ostalo.

Dovolj za tole pesmico, za sonet premalo.

Kuli sem v roke vzel, na listièe zapisal

kaj ta dan sem doživel na kratko sem orisal.

Kako mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.

Kako mi je prav pr'Å¡la rolica papirja.



A na koncu bi dodal še prošnjo za vse zbrane.

Naj vam vsak dan bo tistih žal, ki nimajo niè hrane.

Med njimi mnogo je otrok, prosim vas, da date

kak tolar vsaj za en obrok, za te ritke zlate.

Da sploh jim bo kdaj prav pr'Å¡la rolica papirja.

Da sploh jim bo kdaj prav pr'Å¡la rolica papirja.