V bližini kraja, kjer lepo živimo,

so nam zgradili ogromno trgovino.

Prepolna je lepo pakiranih radosti,

produkt je kapitala in potrošniške norosti.

Ko vstopamo v to èudo od èudesa,

je tako kot da bi se odprla nam nebesa.

V njej ni reèi, ki je ne bi radi imeli,

vse kar ni prišraufano takoj bi s sabo vzeli.



Zato ker muèi nas

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!



Trgovke krasne, blagajnièarke luÅ¡tne,

da èlovk ne ve al plaèa naj al naj jih kuÅ¡ne.

Raèun polmetrski pa nas hitro strezni,

odhajamo s samo kramo sami nase jezni.

Reklame mamijo in oglasi vÅ¡eèni,

kupite le Å¡e to pa boste sreèni.

A konca ni, ponudba se spreminja

in sreèa nam beži, izmike se, izginja.



Zato pa muèi nas

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!



Daleè nekje pa vlada beda,

povpreèen èlovk tja ne pogleda.

Tam iz dneva v dan sliÅ¡i se jok laènih otrok.

Rešili bi te okostnjake

že s tem kar zmeèemo v smetnjake.

Vendar le malo nam je mar

kako k sebi jemlje jih bog.



Nenehno se pehamo in hlepimo,

veè kot imamo, neskonèno veè želimo.

Pa ne dobrote, soèutja in modrosti,

ne, ne, nikoli ni zadosti naših nam norosti.

PreÅ¡lo v navado nam je unièevanje,

klanje živali, onesnaževanje.

Èe dokaj kmalu ne bomo izumrli,

cel svet z nami vred, vse bomo požrli.



Ker muèi, muèi nas

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!